Description:Knjiga Alda Milohnića Umetnost v času vladavine prava in kapitala je plod večletnega avtorjevega ukvarjanja s položajem umetnosti v sodobni družbi. V ospredje postavlja uprizoritvene prakse, ki učinkujejo kot svojevrstne distorzije v sistemu umetnosti, obenem pa v drugih družbenih poljih, zlasti v politiki, a tudi v pravu in ekonomiji. V prvem delu študije se avtor ukvarja s kritiko meščanskega prava, z razmerjem med pravom in državo, ideološkimi učinki pravnega fetišizma in delovanjem pravne države z vidika kritike politične ekonomije. Osrednji del knjige je posvečen analizi izbranih primerov umetnostnih praks, ki ponujajo »empirično« gradivo za teoretski premislek o razmerju med umetnostjo, pravom in ekonomijo. V drugem delu raziskave se Milohnić osredotoča na meščansko kategorijo »avtonomne umetnosti« in na položaj avtorja/umetnika v sodobni pravni sferi skozi analizo in kritiko konceptov, kot so svoboda umetniškega ustvarjanja, avtonomija, imuniteta, pozitivna diskriminacija, enakopravnost, avtorska pravica ipd. Milohnić analizira uprizoritvene prakse v njihovem razmerju do političnega delovanja (ki danes nikakor ni več omejeno na tako imenovano »angažirano umetnost«), po drugi strani pa razčleni odpor umetnostne sfere do zahteve po razprtju sistema umetnosti kot pogosto vase zaprte in institucionalizirane kreativnosti. Med drugim avtor razpravlja tudi o možnih pristopih k artikulaciji polja umetnosti v času, ki ga izrazito zaznamujeta diktat neoliberalne tržne ekonomije in pravna determiniranost politične sfere. Za Milohnića so zlasti zanimive tiste prakse sodobne umetnosti, ki razvijajo specifične prijeme, s katerimi skušajo opozoriti na inherentno iracionalnost politične in ekonomske racionalnosti, ki prežema sodobno družbo. Ob pregledu nekaterih značilnih primerov uprizoritvenih praks v njihovem razmerju do politike, prava in ekonomije avtor analizira tudi konceptualne spremembe na ravni teoretskega diskurza. Knjiga Umetnost v času vladavine prava in kapitala je izvirna študija s področja teorije umetnosti in je pomemben prispevek k humanistiki na Slovenskem.Amelia KraigherO avtorjuAldo Milohnić je doktor sociologije kulture in docent na Univerzi v Ljubljani – Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer predava zgodovino gledališča, od leta 2013 je tudi predstojnik Centra za teatrologijo in filmologijo. Uredil je številne zbornike (npr. Prišli so Pupilčki: 40 let Gledališča Pupilije Ferkeverk; New Paradigms, New Models: At the Crossroads of Cultural Politics; Evropski vratarji; Along the Margins of Humanities) in tematske številke kulturnih časopisov (npr. Gledališče upora; The Politicality of Performance; Artivizem; Body/Differences; Brecht/Gestus; Kaj lahko naredimo z besedami v gledališču; Ženske v gledališču; Uvod v Heinerja Müllerja). Je soavtor več knjig (npr. Kultura d.o.o.: materialni pogoji kulturne produkcije; Čas je za Brechta), avtor knjige Teorije sodobnega gledališča in performansa (Maska, 2009) ter številnih člankov v znanstveni in strokovni periodiki. Sodeloval je v mnogih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih o zgodovini in teoriji scenskih umetnosti, sociologiji kulture in kulturni politiki. Je član Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS), mednarodne zveze za gledališke raziskave International Federation for Theatre Research (IFTR), sveta Slovenskega gledališkega inštituta, uredniških odborov revij Maska in Amfiteater ter mednarodnih svetov revij Frakcija in TkH.Citat iz knjigeIn kakšen je ta svet, v katerem vladajo Kantorji? To je svet meščanske, buržoazne države, v kateri sicer kraljuje pravo, a po deželi blodijo hlapci Jerneji, zaman iščoč svojo pravico. V tem ni treba iskati plehke moralke, zadoščajo že preprosta, kruta dejstva. Facti bruti pa so, da je podlaga buržoazne države razredno gospostvo in ne obratno. Država torej ne podreja hlapcev Jernejev zaradi eksploatacije, temveč »zgolj« zagotovi politično podreditev razreda, ki je v proizvodnem procesu že podrejen kapitalu. […] Ali je morda kako drugače v naši današnji Betajnovi? Sodobni Kantorji s pomočjo dragih odvetnikov uspešno spreminjajo dramo pravne države v farso. Tajkunsko-politične elite se igračkajo z organi pregona in sodnijo kakor Kantor s Pepčkom in Franceljnom, v zaporih sedijo kvečjemu majhne ribe in poleg njih še kakšen Franc Bernot. In celo takrat, ko nekatere najbolj izpostavljene Kantorje sodišče spozna za krive, njihovi pravoverni podporniki pred sodiščem prižigajo sveče in kličejo: »Vsi smo z vami! Bog vas živi, Kantor!« Saj res, njihovemu morebitnemu priznanju krivde, prav kakor v Kralju na Betajnovi, bržkone ne bi verjel nihče: »Kralj na Betajnovi morivec! Kaj še! Za šalo, iz dolgega časa se je malo poškropil s krvjo!« Ozrimo se okrog sebe, po širni Betajnovi, in morda bomo le spoznali, kar je Cankar, po lastnih besedah (v spisu »Kako sem postal socialist«, 1913), »že ob mukah in dvomih sam v sebi doživel«, da sta mu namreč »znanost in z...We have made it easy for you to find a PDF Ebooks without any digging. And by having access to our ebooks online or by storing it on your computer, you have convenient answers with Umetnost v času vladavine prava in kapitala. To get started finding Umetnost v času vladavine prava in kapitala, you are right to find our website which has a comprehensive collection of manuals listed. Our library is the biggest of these that have literally hundreds of thousands of different products represented.
Description: Knjiga Alda Milohnića Umetnost v času vladavine prava in kapitala je plod večletnega avtorjevega ukvarjanja s položajem umetnosti v sodobni družbi. V ospredje postavlja uprizoritvene prakse, ki učinkujejo kot svojevrstne distorzije v sistemu umetnosti, obenem pa v drugih družbenih poljih, zlasti v politiki, a tudi v pravu in ekonomiji. V prvem delu študije se avtor ukvarja s kritiko meščanskega prava, z razmerjem med pravom in državo, ideološkimi učinki pravnega fetišizma in delovanjem pravne države z vidika kritike politične ekonomije. Osrednji del knjige je posvečen analizi izbranih primerov umetnostnih praks, ki ponujajo »empirično« gradivo za teoretski premislek o razmerju med umetnostjo, pravom in ekonomijo. V drugem delu raziskave se Milohnić osredotoča na meščansko kategorijo »avtonomne umetnosti« in na položaj avtorja/umetnika v sodobni pravni sferi skozi analizo in kritiko konceptov, kot so svoboda umetniškega ustvarjanja, avtonomija, imuniteta, pozitivna diskriminacija, enakopravnost, avtorska pravica ipd. Milohnić analizira uprizoritvene prakse v njihovem razmerju do političnega delovanja (ki danes nikakor ni več omejeno na tako imenovano »angažirano umetnost«), po drugi strani pa razčleni odpor umetnostne sfere do zahteve po razprtju sistema umetnosti kot pogosto vase zaprte in institucionalizirane kreativnosti. Med drugim avtor razpravlja tudi o možnih pristopih k artikulaciji polja umetnosti v času, ki ga izrazito zaznamujeta diktat neoliberalne tržne ekonomije in pravna determiniranost politične sfere. Za Milohnića so zlasti zanimive tiste prakse sodobne umetnosti, ki razvijajo specifične prijeme, s katerimi skušajo opozoriti na inherentno iracionalnost politične in ekonomske racionalnosti, ki prežema sodobno družbo. Ob pregledu nekaterih značilnih primerov uprizoritvenih praks v njihovem razmerju do politike, prava in ekonomije avtor analizira tudi konceptualne spremembe na ravni teoretskega diskurza. Knjiga Umetnost v času vladavine prava in kapitala je izvirna študija s področja teorije umetnosti in je pomemben prispevek k humanistiki na Slovenskem.Amelia KraigherO avtorjuAldo Milohnić je doktor sociologije kulture in docent na Univerzi v Ljubljani – Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer predava zgodovino gledališča, od leta 2013 je tudi predstojnik Centra za teatrologijo in filmologijo. Uredil je številne zbornike (npr. Prišli so Pupilčki: 40 let Gledališča Pupilije Ferkeverk; New Paradigms, New Models: At the Crossroads of Cultural Politics; Evropski vratarji; Along the Margins of Humanities) in tematske številke kulturnih časopisov (npr. Gledališče upora; The Politicality of Performance; Artivizem; Body/Differences; Brecht/Gestus; Kaj lahko naredimo z besedami v gledališču; Ženske v gledališču; Uvod v Heinerja Müllerja). Je soavtor več knjig (npr. Kultura d.o.o.: materialni pogoji kulturne produkcije; Čas je za Brechta), avtor knjige Teorije sodobnega gledališča in performansa (Maska, 2009) ter številnih člankov v znanstveni in strokovni periodiki. Sodeloval je v mnogih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih o zgodovini in teoriji scenskih umetnosti, sociologiji kulture in kulturni politiki. Je član Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS), mednarodne zveze za gledališke raziskave International Federation for Theatre Research (IFTR), sveta Slovenskega gledališkega inštituta, uredniških odborov revij Maska in Amfiteater ter mednarodnih svetov revij Frakcija in TkH.Citat iz knjigeIn kakšen je ta svet, v katerem vladajo Kantorji? To je svet meščanske, buržoazne države, v kateri sicer kraljuje pravo, a po deželi blodijo hlapci Jerneji, zaman iščoč svojo pravico. V tem ni treba iskati plehke moralke, zadoščajo že preprosta, kruta dejstva. Facti bruti pa so, da je podlaga buržoazne države razredno gospostvo in ne obratno. Država torej ne podreja hlapcev Jernejev zaradi eksploatacije, temveč »zgolj« zagotovi politično podreditev razreda, ki je v proizvodnem procesu že podrejen kapitalu. […] Ali je morda kako drugače v naši današnji Betajnovi? Sodobni Kantorji s pomočjo dragih odvetnikov uspešno spreminjajo dramo pravne države v farso. Tajkunsko-politične elite se igračkajo z organi pregona in sodnijo kakor Kantor s Pepčkom in Franceljnom, v zaporih sedijo kvečjemu majhne ribe in poleg njih še kakšen Franc Bernot. In celo takrat, ko nekatere najbolj izpostavljene Kantorje sodišče spozna za krive, njihovi pravoverni podporniki pred sodiščem prižigajo sveče in kličejo: »Vsi smo z vami! Bog vas živi, Kantor!« Saj res, njihovemu morebitnemu priznanju krivde, prav kakor v Kralju na Betajnovi, bržkone ne bi verjel nihče: »Kralj na Betajnovi morivec! Kaj še! Za šalo, iz dolgega časa se je malo poškropil s krvjo!« Ozrimo se okrog sebe, po širni Betajnovi, in morda bomo le spoznali, kar je Cankar, po lastnih besedah (v spisu »Kako sem postal socialist«, 1913), »že ob mukah in dvomih sam v sebi doživel«, da sta mu namreč »znanost in z...We have made it easy for you to find a PDF Ebooks without any digging. And by having access to our ebooks online or by storing it on your computer, you have convenient answers with Umetnost v času vladavine prava in kapitala. To get started finding Umetnost v času vladavine prava in kapitala, you are right to find our website which has a comprehensive collection of manuals listed. Our library is the biggest of these that have literally hundreds of thousands of different products represented.